Insights

S preselitvijo na podeželje in preureditvijo stare domačije na zaščiteni kmetiji smo imeli veliko priložnosti za raziskovanje novih možnosti oblikovanja zunanjega odprtega prostora. Domačijo v vasi je sestavljalo več objektov, od katerih je bilo potrebno sprva zrušiti dva objekta in sicer svinjak z drvarnico ter hlev, namesto katerega smo postavili nadomestno gradnjo v obliki enodružinske hiše. Ta dva objekta sta bila namrec že zelo dotrajana, medtem ko smo kozolec / toplar, ohranili oziroma ga prenovili, zamenjali strešno kritino, v nekaterih delih pa obdržali ohranjene dele še ročno tesanega lesa. Prav tako smo del, na katerem stoji kozolec zalili z betonsko ploščo, kjer je bila poprej zemljina, pomešana s peskom, tako da smo dobili funkcionalno površino. Travniški sadovnjak, ki se razteza navzdol proti njivam in travnikom je še edini take vrste v celotni vasi, v njem pa rastejo predvsem jablane, stare sorte hrušk ter slive, pa tudi nekaj novejših sort, kot je na primer nashi ali višnja. Glavni cilj je bilo ohraniti videz stare domačije, kar smo dosegli z vzpenjavimi sortami vrtnic ob kozolcu in podkleteni kašči, v kombinaciji s sivkami, ki tukaj izvrstno uspevajo, saj so rastni pogoji že bolj podobni kraškim s podobnimi pedološkimi značilnostmi. Cilj je bilo zasaditi tudi del vrta z jagodičevjem, ter urediti predvrt ob terasi hiše z grmovnicami ter nizkimi pokrovnimi trajnicami. Odprt tratni prostor smo skušali v veliki meri ohraniti, ker je ob poletnih mesecih odličen poligon za družabne igre na prostem ter s svojo živo zeleno barvo blagodejno vpliva na vsesplošno počutje. Nekoliko več je edino dela s košenjem trave ter grabljenjem gnilih plodov in odpadlega listja v sadovnjaku v jesenskih mesecih. Zavedamo se, da nas na področju zunanje ureditve čaka še kar nekaj dela, zgodba vsekakor še ni zaključena, saj vrt ter okolica hiše rasteta skupaj z nami iz leta v leto. Vrt je v veliko pogledih dolgotrajen proces in se lahko kadarkoli nadgradi ali spremeni, spreminja pa se tudi z rastjo samih rastlin, ki celotni okolici pridajo svojevrstno patino, zato se krajinska arhitektura, podobno kot glasba, ne opredeljuje zaman kot časovna umetnost.